Viri financiranja za podjetja


Avtor: Urška Krajnc, RRA Koroška d.o.o. – Mrežni podjetniški inkubator Koroška

avgust 2023

čas branja: 5 min


Podjetje, ki želi rasti in razvijati svoje poslovanje, se prej ali slej sooča s potrebo po dodatnih virih financiranja. Da je financiranje optimalno, se ga je potrebno lotiti premišljeno, glede na stanje, zmožnosti, potrebe in cilje posameznega podjetja. Ključno je, da podjetje izbere ustrezne vire financiranja, kombinira med različnimi viri in se hkrati tudi dobro zaveda, da ima vsak vir financiranja svojo "ceno".

Ko podjetje razmišlja o potencialnih virih financiranja ima na voljo naslednje opcije (najpogostejše):

1. Notranje vire financiranja

2. Zunanje vire financiranja:

Najprej se podjetnik posluži notranjih virov financiranja. To so viri, ki jih podjetje pridobi iz lastnih virov. Najpogostejši notranji vir financiranja podjetja je dobiček. Reinvestirani dobički so eden najpogostejših virov financiranja uspešne rasti podjetja. V čisto začetni fazi podjetja te vire predstavljajo tudi osebni prihodki in prihranki podjetnika, ki ob hitri in čim večji prodaji, v kombinaciji s čim večjim "zategovanjem" stroškov, gradijo podjetje (financiranje po principu t.i. bootstrappinga).

O zunanjih virih financiranja je smiselno razmišljati, ko podjetnik izčrpa svoje lastne vire. Kot prvi in najbolj vabljivi zunanji viri financiranja so tukaj nepovratna sredstva. Gre za sredstva iz najrazličnejših razpisov na občinski, nacionalni in evropski ravni, ki so namenjena za spodbujanje podjetništva (od spodbujanja samozaposlovanja, sofinanciranja razvoja novih produktov, raziskav in razvoja, do sofinanciranja naložb v poslovanje, …). Je pa iz leta v leto manj razpisov, ki ponujajo nepovratna sredstva. V zadnjem času so pogostejši razpisi, kjer država ponuja zgolj garancije za kredite s subvencionirano obrestno mero. Aktualne razpise za gospodarstvo si lahko pogledate na naslednjih straneh:

Naslednji segment zunanjih virov financiranja so dolžniški viri financiranja. Sem spadajo krediti in lizingi, pa tudi manj znani viri kot so faktoring. Faktoring je storitev, kjer finančni vlagatelj (prevzemnik) odkupi terjatve podjetnika do njegovih kupcev preden le-te dospejo v plačilo. Na tak način si lahko podjetnik zagotovi likvidnost preden pričakuje dejansko plačilo od kupcev.

Tretji segment predstavljajo lastniški viri financiranja. Tukaj gre za povsem drugačen koncept. Pri tej obliki podjetje denarja ne vrača z obrestmi po obrokih, temveč lastniški investitorji sodelujejo na dobičku s kupljenim deležem podjetja. V tej kategoriji virov financiranja so najbolj razširjeni predvsem poslovni angeli in skladi tveganega kapitala.

Poslovni angeli so skupine vlagateljev ali premožni posamezniki, ki investirajo svoj kapital v zgodnje faze rastočih podjetij. Ti investitorji vlagajo v le najperspektivnejše in visoko donosne poslovne priložnosti. V zameno za svoje naložbe dobijo delniški ali lastniški delež v podjetju. Pogosto nudijo tudi svoje izkušnje, znanje in stike, da bi pomagali pri uspešnem razvoju podjetja. Prvi in največji klub angelskih investitorjev pri nas so Poslovni angeli Slovenije (https://poslovniangeli.si/), ki povezujejo najambicioznejše podjetnike, ki so v začetnih fazah razvoja podjetja, z najbolj kvalificiranimi investitorji v Sloveniji, srednji in vzhodni Evropi ter širše.

Skladi tveganega kapitala pa investirajo svoje neposredne lastniške naložbe v hitrorastoča podjetja, običajno v kasnejših fazah, ko podjetje širi svoje poslovanje na mednarodne trge. Vsak sklad ima tudi specifično lastno naložbeno politiko (v kakšna podjetja in v katere panoge vlaga). Pri nas je najbolj znan sklad zasebnega tveganega kapitala Silicon Gardens Fund (https://silicongardens.com/), katerega sestavljajo vidni in uspešni domači podjetniki. Pred dvema letoma je zaživel tudi novi zasebni sklad tveganega kapitala Suricate Ventures (https://www.suricate.ventures/). Sicer pa je v Sloveniji zaenkrat le malo skladov tveganega kapitala. Slovensko okolje tveganega kapitala je tako že leta močno odvisno od tujine.

Izjemno priljubljen vir zunanjega financiranja je v zadnjem desetletju tudi množično financiranje (t.i. crowdfounding). Podjetjem, ki potrebujejo denar za poslovne projekte, omogoča, da prek spletnih platform zberejo sredstva večjega števila podpornikov, prihodnjih uporabnikov ali donatorjev, ki z dosegom zadanega cilja vidijo potencial in uspešnost produkta ali storitve. Najbolj razširjene platforme za množično financiranje:

Najuspešnejša slovenska kampanja doslej na platformi Kickstarter je projekt pametne ptičje krmilnice Bird Buddy, ki se je zaključila januarja 2021. Prepričali so skoraj 23.000 podpornikov, s pomočjo katerih so zbrali rekordnih 4,19 milijona evrov. Bird Buddy so tudi letos na Kickstarterju zbirali sredstva za dva nova produkta: pametno ptičjo krmilnico za kolibrije Smart Hummingbird Feeder in pametno ptičjo hišico z vgrajeno vodno kopeljo Smart Bird Bath. Ob koncu kampanje, ki se je zaključila 15. junija 2023, so z več kot 10.000 podporniki uspeli zbrati 2,87 milijona evrov.

Uspešne kampanje na Kickstarterju je izvedlo tudi kar nekaj članov našega Mrežnega podjetniškega inkubatorja Koroška. Na zadnje ekipa podjetja Opera Games s produktom družabne igre Coupling, the Game. Še pred njimi pa podjetje Mouzen s svojim ergonomskim naslonom za roke.

Vsak vir financiranja ima svoje značilnosti, pogoje in tveganja. Ključnega pomena je, da podjetje skrbno preuči svoje potrebe in zmožnosti, preden se odloči za določen dodatni vir financiranja.

Če imate glede virov financiranja za podjetja dodatna vprašanja, smo vam v Mrežnem podjetniškem inkubatorju Koroška (MPIK) z veseljem na voljo. Klikni tu za kontakt.

SIO_POK_2023_konzorcij
Logotipi_POK_2023_sofinancerji

Metoda 6K – 6 ključnih vprašanj za podjetje pred prijavo na razpis


Avtor: Jure Knez, RRA Koroška d.o.o. - Mrežni podjetniški inkubator Koroška

marec 2023

čas branja: 5 min


Razpisi, še posebej za nepovratna sredstva oz. subvencije, so zelo iskan vir financiranja za podjetja v vseh fazah razvoja. Mnogokrat se v zvezi z njimi pojavljajo nerealna pričakovanja ter nepoznavanje mehanizma njihovega delovanja in namena. Prav tako imajo podjetniki, ki se s tem srečujejo prvič, težavo pri prepoznavanju, kateri razpis je za njih primeren.

V pomoč vsem, ki želijo sami prepoznati, ali je določen razpis za njih primeren ali ne, vam v nadaljevanju predstavljamo t.i. metodo 6K. Gre za 6 ključnih vprašanj, ki si jih morate zastaviti, preden se odločite za prijavo na razpis za nepovratna ali povratna sredstva:

1. Kaj želi razpisovalec doseči? (oz. skladnost našega projekta z namenom in cilji razpisa)

Najprej moramo seveda vedeti, kaj želi razpisovalec z razpisom sploh doseči. Torej kakšni so cilji in namen razpisa. Razpisovalec namreč z razpisom želi doseči določene višje cilje, h katerim mora prispevati tudi naš projekt. Ponazorimo to s konkretnim primerom. Eden od ciljev Evropske unije in s tem Slovenije je prehod v bolj zeleno in trajnostno družbo. Namen razpisa, ki omogoča pridobitev sredstev za naložbe v obnovljive vire energije, je pospešiti ta prehod. Če se bomo na razpis prijavili s projektom, ki bo po eni strani zmanjševal porabo energije, po drugi pa omogočal njeno pridobivanje iz obnovljivih virov rečemo, da je naš projekt načeloma skladen z namenom in cilji razpisa.

2. Kdo so upravičeni prijavitelji? (pogoji razpisa)

Vsak razpis ima splošne in posebne pogoje za prijavitelje. Splošni so tisti, ki so si od razpisa do razpisa precej podobni, mednje npr. spadajo velikost podjetja, poravnanost vseh obveznosti (davki, prispevki…), prepoved dvojnega financiranja itd. Posebni pogoji pa se razlikujejo od razpisa do razpisa. Primer posebnega pogoja je, da mora biti podjetje ob prijavi staro min. 2 leti.
Ko pregledamo splošne in posebne pogoje lahko zelo hitro ugotovimo, ali smo sploh upravičeni do prijave. Če določenih pogojev ne izpolnjujemo in jih kljub vsem naporom tudi v bližnji prihodnosti ne bomo, je vlaganje časa, energije in denarja v prijavo nesmiselno.

3. Kakšna so merila?

Razpisi imajo vnaprej določena merila, po katerih se bodo projekti ocenjevali. Nujno je natančno preučiti merila, saj bomo tako lahko ugotovili, ali sploh imamo realne možnosti za uspeh. Merila so različna: ekonomski kazalniki uspešnosti poslovanja podjetja (npr. bonitetna ocena), prodaja na tujih trgih, št. zaposlenih, razvojna naravnanost podjetja (ali razvija, proizvaja in trži lastno razvite produkte / storitve), osebna predstavitev pred komisijo itd. Vsako od meril je predstavljeno in točkovano, zato si lahko vsaj okvirno izračunamo, koliko točk bi lahko dosegli. Dejstvo je, da so nekatera od teh meril objektivna (npr. bonitetna ocena), nekatera pa precej subjektivna (npr. osebna predstavitev pred komisijo).

4. Kateri stroški oz. aktivnosti so upravičeni?

Razpisi v osnovi sofinancirajo 4 vrste upravičenih stroškov oz. aktivnosti:
• nakup opreme (opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva);
• stroške osebja (plače in ostali stroški zaposlenih);
• stroške zunanjih izvajalcev;
• posredne oz. pavšalne stroške.


Določeni razpisi financirajo vse vrste stroškov, določeni samo nekatere. Zato moramo sami imeti zelo jasen cilj, kaj želimo s projektom doseči in ali nam bo razpis to omogočal.

5. Kolikšno bo sofinanciranje?

Naslednje vprašanje, ki se precej navezuje na predhodno, je, kolikšno bo sofinanciranje. Ali drugače povedano - koliko sredstev bomo morali zagotoviti sami, koliko pa jih bomo dobili preko razpisa. Vprašanje je aktualno predvsem v primeru nepovratnih sredstev (subvencij), pri katerih govorimo o t.i. stopnji sofinanciranja; le-ta se večinoma giblje med 25 in 50% upravičenih stroškov, lahko pa seže vse do 100%. Omenili smo pojem »upravičeni stroški«. Razpisi namreč sofinancirajo le slednje. Med neupravičene stroške, ki jih moramo pokriti sami, pri večini razpisov spada DDV.
Druga zadeva, na katero moramo nujno opozoriti, je, da moramo sredstva za izvedbo projekta najprej zagotoviti sami. To npr. pomeni, da moramo strošek nakupa stroja, ki smo ga kot aktivnost navedli v prijavi na razpis, v prvi fazi pokriti sami iz lastnih sredstev. Nato do v pogodbi določenega datuma pripravimo poročilo, zahtevek in dokazila (računi, potrdila o plačilu…). Razpisovalec poročilo in vso dokumentacijo pregleda in če jo potrdi, dobimo nakazan denar oz. dogovorjen delež sofinanciranja. Zagotoviti je torej potrebno vmesno financiranje (med dnevom plačila stroškov in dnevom nakazila subvencije). Ena od možnosti je premostitveni kredit, ki ga najamemo pri banki.

6. Kdaj je rok za prijavo?

Zelo bistveno vprašanje. Od tega, koliko časa imamo za pripravo prijave, je v veliki meri odvisna njena kvaliteta in posledično možnost uspeha. Hitenje pri pisanju prijave je namreč ena najpogostejših napak, ki jih delajo prijavitelji. Ne le z vidika možnosti uspeha prijave. Gre tudi za to, da se v primeru slabe prijave, v kateri navajamo nerealne cilje in obljubljamo preveč, lahko glavobol začne tekom izvajanja projekta, ko moramo obljubljeno dejansko uresničiti.
Zato se priporoča, da imamo projekt pripravljen »na zalogo«. To pomeni, da imamo cilje, aktivnosti, okvirne stroške itd. definirane že vnaprej, nato čakamo na ustrezen razpis.

Za zaključek še nekaj, kar bi glede na pomembnost prav lahko sodilo na začetek. Zavedati se je potrebno, da vsak razpis zahteva kadrovske, finančne in časovne vire - najprej za prijavo, nato za izvajanje in poročanje. Zato je prijava na razpis smiselna le v primeru, da bomo z njo hitreje uresničili zastavljene cilje, vizijo in dosegli dodano vrednost za podjetje. Skratka, na razpis se nikoli ne prijavimo le zato, ker država oz. Evropska unija ponujata ugodna finančna sredstva. Prijavimo se zato, da bomo izvedli aktivnosti, ki so skladne z razvojnimi cilji podjetja in jih brez razpisa ne bi mogli.

Če imate glede razpisov za podjetja dodatna vprašanja, smo vam v Mrežnem podjetniškem inkubatorju Koroška (MPIK) z veseljem na voljo. Klikni tu za kontakt.

SIO_POK_2023_konzorcij
Logotipi_POK_2023_sofinancerji

P7-2 2023 - COVID mikrokrediti 2023

Namen produkta je neposredno zagotavljanje ugodnih virov financiranja mikro, malim in srednje velikim podjetjem, ki so utrpela gospodarsko škodo zaradi epidemije COVID-19.

Upravičenci:

Upravičeni stroški:

Kreditni pogoji:

Rok prijave:

Razpisnik:

Slovenski podjetniški sklad (SPS)

Dodatne informacije in razpisna dokumentacija:

https://www.podjetniskisklad.si/p7-2-2023-covid-mikrokrediti-2023/

Razpis za pomoč malim in srednjim podjetjem s sedežem v EU na področju intelektualne lastnine

Urad EU za intelektualno lastnino (EUIPO) je objavil razpis za pomoč malim in srednjim podjetjem (MSP) s sedežem v EU na področju intelektualne lastnine.

Financiranje bo potekalo v obliki dveh vrednotnic za intelektualno lastnino, s katerima se bodo sofinancirale:

Rok prijave:

16. 12. 2022 oz. do porabe sredstev.

Razpisnik:

Urad EU za intelektualno lastnino

Dodatne informacije:

https://cutt.ly/vIfH0WM

Na vsebino