Viri financiranja za podjetja


Avtor: Urška Krajnc, RRA Koroška d.o.o. – Mrežni podjetniški inkubator Koroška

avgust 2023

čas branja: 5 min


Podjetje, ki želi rasti in razvijati svoje poslovanje, se prej ali slej sooča s potrebo po dodatnih virih financiranja. Da je financiranje optimalno, se ga je potrebno lotiti premišljeno, glede na stanje, zmožnosti, potrebe in cilje posameznega podjetja. Ključno je, da podjetje izbere ustrezne vire financiranja, kombinira med različnimi viri in se hkrati tudi dobro zaveda, da ima vsak vir financiranja svojo "ceno".

Ko podjetje razmišlja o potencialnih virih financiranja ima na voljo naslednje opcije (najpogostejše):

1. Notranje vire financiranja

2. Zunanje vire financiranja:

Najprej se podjetnik posluži notranjih virov financiranja. To so viri, ki jih podjetje pridobi iz lastnih virov. Najpogostejši notranji vir financiranja podjetja je dobiček. Reinvestirani dobički so eden najpogostejših virov financiranja uspešne rasti podjetja. V čisto začetni fazi podjetja te vire predstavljajo tudi osebni prihodki in prihranki podjetnika, ki ob hitri in čim večji prodaji, v kombinaciji s čim večjim "zategovanjem" stroškov, gradijo podjetje (financiranje po principu t.i. bootstrappinga).

O zunanjih virih financiranja je smiselno razmišljati, ko podjetnik izčrpa svoje lastne vire. Kot prvi in najbolj vabljivi zunanji viri financiranja so tukaj nepovratna sredstva. Gre za sredstva iz najrazličnejših razpisov na občinski, nacionalni in evropski ravni, ki so namenjena za spodbujanje podjetništva (od spodbujanja samozaposlovanja, sofinanciranja razvoja novih produktov, raziskav in razvoja, do sofinanciranja naložb v poslovanje, …). Je pa iz leta v leto manj razpisov, ki ponujajo nepovratna sredstva. V zadnjem času so pogostejši razpisi, kjer država ponuja zgolj garancije za kredite s subvencionirano obrestno mero. Aktualne razpise za gospodarstvo si lahko pogledate na naslednjih straneh:

Naslednji segment zunanjih virov financiranja so dolžniški viri financiranja. Sem spadajo krediti in lizingi, pa tudi manj znani viri kot so faktoring. Faktoring je storitev, kjer finančni vlagatelj (prevzemnik) odkupi terjatve podjetnika do njegovih kupcev preden le-te dospejo v plačilo. Na tak način si lahko podjetnik zagotovi likvidnost preden pričakuje dejansko plačilo od kupcev.

Tretji segment predstavljajo lastniški viri financiranja. Tukaj gre za povsem drugačen koncept. Pri tej obliki podjetje denarja ne vrača z obrestmi po obrokih, temveč lastniški investitorji sodelujejo na dobičku s kupljenim deležem podjetja. V tej kategoriji virov financiranja so najbolj razširjeni predvsem poslovni angeli in skladi tveganega kapitala.

Poslovni angeli so skupine vlagateljev ali premožni posamezniki, ki investirajo svoj kapital v zgodnje faze rastočih podjetij. Ti investitorji vlagajo v le najperspektivnejše in visoko donosne poslovne priložnosti. V zameno za svoje naložbe dobijo delniški ali lastniški delež v podjetju. Pogosto nudijo tudi svoje izkušnje, znanje in stike, da bi pomagali pri uspešnem razvoju podjetja. Prvi in največji klub angelskih investitorjev pri nas so Poslovni angeli Slovenije (https://poslovniangeli.si/), ki povezujejo najambicioznejše podjetnike, ki so v začetnih fazah razvoja podjetja, z najbolj kvalificiranimi investitorji v Sloveniji, srednji in vzhodni Evropi ter širše.

Skladi tveganega kapitala pa investirajo svoje neposredne lastniške naložbe v hitrorastoča podjetja, običajno v kasnejših fazah, ko podjetje širi svoje poslovanje na mednarodne trge. Vsak sklad ima tudi specifično lastno naložbeno politiko (v kakšna podjetja in v katere panoge vlaga). Pri nas je najbolj znan sklad zasebnega tveganega kapitala Silicon Gardens Fund (https://silicongardens.com/), katerega sestavljajo vidni in uspešni domači podjetniki. Pred dvema letoma je zaživel tudi novi zasebni sklad tveganega kapitala Suricate Ventures (https://www.suricate.ventures/). Sicer pa je v Sloveniji zaenkrat le malo skladov tveganega kapitala. Slovensko okolje tveganega kapitala je tako že leta močno odvisno od tujine.

Izjemno priljubljen vir zunanjega financiranja je v zadnjem desetletju tudi množično financiranje (t.i. crowdfounding). Podjetjem, ki potrebujejo denar za poslovne projekte, omogoča, da prek spletnih platform zberejo sredstva večjega števila podpornikov, prihodnjih uporabnikov ali donatorjev, ki z dosegom zadanega cilja vidijo potencial in uspešnost produkta ali storitve. Najbolj razširjene platforme za množično financiranje:

Najuspešnejša slovenska kampanja doslej na platformi Kickstarter je projekt pametne ptičje krmilnice Bird Buddy, ki se je zaključila januarja 2021. Prepričali so skoraj 23.000 podpornikov, s pomočjo katerih so zbrali rekordnih 4,19 milijona evrov. Bird Buddy so tudi letos na Kickstarterju zbirali sredstva za dva nova produkta: pametno ptičjo krmilnico za kolibrije Smart Hummingbird Feeder in pametno ptičjo hišico z vgrajeno vodno kopeljo Smart Bird Bath. Ob koncu kampanje, ki se je zaključila 15. junija 2023, so z več kot 10.000 podporniki uspeli zbrati 2,87 milijona evrov.

Uspešne kampanje na Kickstarterju je izvedlo tudi kar nekaj članov našega Mrežnega podjetniškega inkubatorja Koroška. Na zadnje ekipa podjetja Opera Games s produktom družabne igre Coupling, the Game. Še pred njimi pa podjetje Mouzen s svojim ergonomskim naslonom za roke.

Vsak vir financiranja ima svoje značilnosti, pogoje in tveganja. Ključnega pomena je, da podjetje skrbno preuči svoje potrebe in zmožnosti, preden se odloči za določen dodatni vir financiranja.

Če imate glede virov financiranja za podjetja dodatna vprašanja, smo vam v Mrežnem podjetniškem inkubatorju Koroška (MPIK) z veseljem na voljo. Klikni tu za kontakt.

SIO_POK_2023_konzorcij
Logotipi_POK_2023_sofinancerji

Razpis za vključevanje diplomantov v delo na razvojnih projektih podjetij na obmejnih problemskih območjih

Predmet razpisa:

Predmet javnega razpisa je sofinanciranje stroškov dela diplomantov visokošolskega, univerzitetnega in podiplomskega študija. Diplomanti bodo v obliki projektno naravnanega dela v podjetjih, ki delujejo na obmejnih problemskih območjih (v nadaljevanju OPO), pomagali pri razvoju izdelkov ali storitev, s katerimi želi določeno podjetje priti na trg.

Cilj razpisa:

Cilj javnega razpisa je povečanje deleža zaposlovanja diplomantov visokošolskega, univerzitetnega in podiplomskega študija v podjetjih, ki delujejo na OPO ter ustvarjanje razmer za trajno vključevanje izobraženih prebivalcev, živečih na OPO.

Upravičenci:

Upravičeni stroški:

Višina sredstev:

Rok prijave:

Razpisnik:

MKRR - Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj

Dodatne informacije in razpisna dokumentacija:

https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/javni-razpis-za-pridobitev-sredstev-za-vkljucevanje-diplomantov-v-delo-na-razvojnih-projektih-podjetij-na-obmejnih-problemskih-obmocjih/

BIZI NOO - Razpis za sofinanciranje začetnih investicij na obmejnih problemskih območjih

Finančni produkt BIZI NOO je oblikovan za mikro, majhna in srednje velika podjetja (MSP) na obmejnih problemskih območjih za projekte snovne in energetske učinkovitosti. Vlagatelj lahko zaprosi samo za nepovratna sredstva (BIZI NOO) ali za nepovratna sredstva v kombinaciji z ugodnim posojilom (BIZI NOO_posojilo) v sklopu ene vloge.

Upravičenci:

Cilji projekta:

Upravičenec bo moral v enem letu (31.12.) po zadnjem izplačilu sredstev sofinanciranja izpolnjevati sledeča cilja:

Upravičeni stroški:

Obdobje upravičenosti stroškov je od oddaje vloge do 18. 10. 2025 in se nanašajo na:

Višina sredstev:

Pogoji:

Posojilni pogoji v primeru kombinacije:

Roki prijave:

Razpisnik:

SRRS - Slovenski regionalno razvojni sklad

Dodatne informacije in razpisna dokumentacija:

https://www.srrs.si/javni-razpisi/bizi-noo/#dokumentacija

Razpis za podporo zagonskim, mikro, malim in srednjim podjetjem pri trajnostni in krožni transformaciji poslovanja

Namen javnega razpisa je strokovna in finančna podpora zagonskim, mikro, majhnim in srednje velikim podjetjem pri intenzivnem procesu trajnostne in krožne transformacije poslovanja, s poudarkom na zasledovanju strateških ciljev učinkovite rabe virov, krožnega gospodarstva, zniževanja negativnih oz. povečevanju pozitivnih vplivov na podnebje in okolje, družbo in ekonomsko skupnost ter posledično povečanju produktivnosti in konkurenčnosti slovenskih podjetij.

Cilj javnega razpisa je podpreti vsaj 200 zagonskih, mikro, malih in srednjih podjetij pri strateški trajnostni in krožni transformaciji poslovanja.

Javni razpis je razdeljen na SKLOP I in SKLOP II:


SKLOP I je namenjen MSP, ki imajo najmanj 20 zaposlenih. Sklop I poteka v dveh fazah:


SKLOP II je namenjen zagonskim, mikro in malim podjetjem, ki imajo najmanj 1 in največ 19 zaposlenih. Razdeljen je v dve skupini:

1. skupina zagonskih podjetij, v katero spadajo zagonska podjetja, ki še nimajo razvitega nobenega produkta ali storitve in ki še ne beležijo prihodkov od prodaje na trgu

2. skupina mikro in malih podjetij, v katero spadajo mikro in mala podjetja, ki imajo razvit že vsaj en produkt ali storitev in ki beležijo prihodke od prodaje na trgu.

Sklop II poteka v dveh fazah:

Rok prijave:

Razpisnik:

SPIRIT Slovenija

Dodatne informacije in razpisna dokumentacija:

https://www.spiritslovenia.si/razpis/391

Javni razpis za okrevanje in odpornost s pilotno-demonstracijskimi projekti

Na voljo je 30 milijonov evrov za razvoj in testiranje oz. demonstracijo novih ali izboljšanih izdelkov, procesov ali storitev z visoko dodano vrednostjo in s tržnim potencialom, ki so usmerjeni v zeleni prehod in krepitev odpornosti.

Cilj javnega razpisa je podpreti najmanj 30 konzorcijev za izvedbo pilotno-demonstracijskih (PD) projektov, ki se osredotočajo na področje krožnega gospodarstva za doseganje okoljskih ciljev ter cilje v NEPN - Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Republike Slovenije.

Višina sofinanciranja (nepovratna sredstva) je do 60%. Rezultat projektov morajo biti novi ali izboljšani izdelki, procesi ali storitve, razviti do stopnje, da so potrjeni v končni obliki ter testirani pri uporabi v realnem okolju.

Rok prijave:

Razpisnik:

SPIRIT Slovenija

Dodatne informacije:

https://cutt.ly/OHoKvOw

Javni razpis za podukrep 6.4 – Podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti

Razpis obsega dejavnosti v turizmu, trgovino, storitvene dejavnosti, dodajanje vrednosti lesu, lokalno samooskrbo, ravnanje z organskimi odpadki, proizvodnjo električne in toplotne energije iz obnovljivih virov za namene prodaje in številne druge dejavnosti.

Od skupno 15 milijonov evrov razpisanih nepovratnih sredstev je 10 milijonov evrov namenjenih za nosilce dopolnilnih dejavnosti (sklop A) ter 5 milijonov evrov namenjenih za samostojne podjetnike posameznike, zavode, zadruge in gospodarske družbe (sklop B).

Stopnja podpore v obliki nepovratnih sredstev je 50 % upravičenih stroškov, upošteva se pravilo »de minimis«. Najnižji znesek sofinanciranja znaša 5.000 EUR na vlogo.

Rok prijave:

vložitev vlog poteka od 4. 10. 2021 do vključno 17. 12. 2021

Razpisnik:

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Dodatne informacije:

https://cutt.ly/AW4xu4P

Na vsebino