Avtor: Jure Knez, Mrežni podjetniški inkubator Koroška
marec 2023
čas branja: 5 min
Razpisi, še posebej za nepovratna sredstva oz. subvencije, so zelo iskan vir financiranja za podjetja v vseh fazah razvoja. Mnogokrat se v zvezi z njimi pojavljajo nerealna pričakovanja ter nepoznavanje mehanizma njihovega delovanja in namena. Prav tako imajo podjetniki, ki se s tem srečujejo prvič, težavo pri prepoznavanju, kateri razpis je za njih primeren.
V pomoč vsem, ki želijo sami prepoznati, ali je določen razpis za njih primeren ali ne, vam v nadaljevanju predstavljamo t.i. metodo 6K. Gre za 6 ključnih vprašanj, ki si jih morate zastaviti, preden se odločite za prijavo na razpis za nepovratna ali povratna sredstva:
1. Kaj želi razpisovalec doseči? (oz. skladnost našega projekta z namenom in cilji razpisa)
Najprej moramo seveda vedeti, kaj želi razpisovalec z razpisom sploh doseči. Torej kakšni so cilji in namen razpisa. Razpisovalec namreč z razpisom želi doseči določene višje cilje, h katerim mora prispevati tudi naš projekt. Ponazorimo to s konkretnim primerom. Eden od ciljev Evropske unije in s tem Slovenije je prehod v bolj zeleno in trajnostno družbo. Namen razpisa, ki omogoča pridobitev sredstev za naložbe v obnovljive vire energije, je pospešiti ta prehod. Če se bomo na razpis prijavili s projektom, ki bo po eni strani zmanjševal porabo energije, po drugi pa omogočal njeno pridobivanje iz obnovljivih virov rečemo, da je naš projekt načeloma skladen z namenom in cilji razpisa.
2. Kdo so upravičeni prijavitelji? (pogoji razpisa)
Vsak razpis ima splošne in posebne pogoje za prijavitelje. Splošni so tisti, ki so si od razpisa do razpisa precej podobni, mednje npr. spadajo velikost podjetja, poravnanost vseh obveznosti (davki, prispevki…), prepoved dvojnega financiranja itd. Posebni pogoji pa se razlikujejo od razpisa do razpisa. Primer posebnega pogoja je, da mora biti podjetje ob prijavi staro min. 2 leti.
Ko pregledamo splošne in posebne pogoje lahko zelo hitro ugotovimo, ali smo sploh upravičeni do prijave. Če določenih pogojev ne izpolnjujemo in jih kljub vsem naporom tudi v bližnji prihodnosti ne bomo, je vlaganje časa, energije in denarja v prijavo nesmiselno.
3. Kakšna so merila?
Razpisi imajo vnaprej določena merila, po katerih se bodo projekti ocenjevali. Nujno je natančno preučiti merila, saj bomo tako lahko ugotovili, ali sploh imamo realne možnosti za uspeh. Merila so različna: ekonomski kazalniki uspešnosti poslovanja podjetja (npr. bonitetna ocena), prodaja na tujih trgih, št. zaposlenih, razvojna naravnanost podjetja (ali razvija, proizvaja in trži lastno razvite produkte / storitve), osebna predstavitev pred komisijo itd. Vsako od meril je predstavljeno in točkovano, zato si lahko vsaj okvirno izračunamo, koliko točk bi lahko dosegli. Dejstvo je, da so nekatera od teh meril objektivna (npr. bonitetna ocena), nekatera pa precej subjektivna (npr. osebna predstavitev pred komisijo).
4. Kateri stroški oz. aktivnosti so upravičeni?
Razpisi v osnovi sofinancirajo 4 vrste upravičenih stroškov oz. aktivnosti:
• nakup opreme (opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva);
• stroške osebja (plače in ostali stroški zaposlenih);
• stroške zunanjih izvajalcev;
• posredne oz. pavšalne stroške.
Določeni razpisi financirajo vse vrste stroškov, določeni samo nekatere. Zato moramo sami imeti zelo jasen cilj, kaj želimo s projektom doseči in ali nam bo razpis to omogočal.
5. Kolikšno bo sofinanciranje?
Naslednje vprašanje, ki se precej navezuje na predhodno, je, kolikšno bo sofinanciranje. Ali drugače povedano - koliko sredstev bomo morali zagotoviti sami, koliko pa jih bomo dobili preko razpisa. Vprašanje je aktualno predvsem v primeru nepovratnih sredstev (subvencij), pri katerih govorimo o t.i. stopnji sofinanciranja; le-ta se večinoma giblje med 25 in 50% upravičenih stroškov, lahko pa seže vse do 100%. Omenili smo pojem »upravičeni stroški«. Razpisi namreč sofinancirajo le slednje. Med neupravičene stroške, ki jih moramo pokriti sami, pri večini razpisov spada DDV.
Druga zadeva, na katero moramo nujno opozoriti, je, da moramo sredstva za izvedbo projekta najprej zagotoviti sami. To npr. pomeni, da moramo strošek nakupa stroja, ki smo ga kot aktivnost navedli v prijavi na razpis, v prvi fazi pokriti sami iz lastnih sredstev. Nato do v pogodbi določenega datuma pripravimo poročilo, zahtevek in dokazila (računi, potrdila o plačilu…). Razpisovalec poročilo in vso dokumentacijo pregleda in če jo potrdi, dobimo nakazan denar oz. dogovorjen delež sofinanciranja. Zagotoviti je torej potrebno vmesno financiranje (med dnevom plačila stroškov in dnevom nakazila subvencije). Ena od možnosti je premostitveni kredit, ki ga najamemo pri banki.
6. Kdaj je rok za prijavo?
Zelo bistveno vprašanje. Od tega, koliko časa imamo za pripravo prijave, je v veliki meri odvisna njena kvaliteta in posledično možnost uspeha. Hitenje pri pisanju prijave je namreč ena najpogostejših napak, ki jih delajo prijavitelji. Ne le z vidika možnosti uspeha prijave. Gre tudi za to, da se v primeru slabe prijave, v kateri navajamo nerealne cilje in obljubljamo preveč, lahko glavobol začne tekom izvajanja projekta, ko moramo obljubljeno dejansko uresničiti.
Zato se priporoča, da imamo projekt pripravljen »na zalogo«. To pomeni, da imamo cilje, aktivnosti, okvirne stroške itd. definirane že vnaprej, nato čakamo na ustrezen razpis.
Za zaključek še nekaj, kar bi glede na pomembnost prav lahko sodilo na začetek. Zavedati se je potrebno, da vsak razpis zahteva kadrovske, finančne in časovne vire - najprej za prijavo, nato za izvajanje in poročanje. Zato je prijava na razpis smiselna le v primeru, da bomo z njo hitreje uresničili zastavljene cilje, vizijo in dosegli dodano vrednost za podjetje. Skratka, na razpis se nikoli ne prijavimo le zato, ker država oz. Evropska unija ponujata ugodna finančna sredstva. Prijavimo se zato, da bomo izvedli aktivnosti, ki so skladne z razvojnimi cilji podjetja in jih brez razpisa ne bi mogli.
Če imate glede razpisov za podjetja dodatna vprašanja, smo vam v Mrežnem podjetniškem inkubatorju Koroška (MPIK) z veseljem na voljo. Klikni tu za kontakt.
